»Zelo veliko je bilo pesmi o ljubezni, o žalosti, o razhajanjih … Veliko je bilo srednješolskega trpljenja, če poenostavim. Smo pa leta 2025, živimo v časih, ki kličejo po satiri, po družbeni kritičnosti, po bodicah – tega je bilo malo premalo. Ampak kar smo izbrali, je zelo pestro, je zelo raznoliko. In verjamem, da bo večer zanimiv – in želim si, da bi festival potekal vsako leto.«
»Iskali smo celoto. Zelo pomembno nam je bilo besedilo ... Gledali smo na glasbeno zasnovo, na besedilo – najprej to. Potem pa seveda na izvedbo, ki pa jo zaslutiš in začutiš v hipu … Začutiš, da ta oseba ve, kaj interpretira, kaj pripoveduje, kaj hoče podati poslušalcu – in da je malce čez rob običajnega. Nekaterim to uspeva sijajno, takoj jih slišiš; nekateri s strahom, ampak vidiš, da glede na zasnovo celotnega songa vedo, kaj želijo narediti. Tako da mislim, da se bodo te stvari do samega festivala še zelo razvile. Zdaj bodo dobili veselje, voljo, bodo ustvarjali različne aranžmaje – in ti aranžmaji seveda interpretu zelo pomagajo.«
»Pri tem avtorjev izjemno izbrušen in izčiščen slog, pronicljiv humor, občutek za suspenz ter raba literarnih prijemov, kot so prolepsa, prepričljiv dialog, vložena zgodba, intertekstualnost, v sklopu katere prednjačijo predvsem citatne aluzije, ki jih črpa tako iz slovenske kot svetovne zakladnice književnosti, odtehtajo v prid literarnosti.«
»Prav to je, kot v spremni besedi k dvojezični izdaji ugotavlja prevajalka zbirke, tudi najtrši oreh pri presajanju njegove poezije, saj se 'prevajalec zaradi skladenjske eliptičnosti in jezikovne zgoščenosti nemalokrat znajde v nevarnosti, da bodo preproste, a izrazno močne pesmi v ciljnem jeziku izzvenele kot suhoparen dobesedni prevod.'«
